Direktor - tujec

06. 06. 2018

Vprašanje:

Direktor - tujec iz Estonije - kakšen je postopek obdavčitve, prijave dohodka, ...

Odgovor:

Direktor je tujec iz Estonije, ima tudi slovensko davčno številko, vendar ni zaposlen v Sloveniji. Zaposlen je v svoji matični firmi v Estoniji.  Matično podjetje ga pošilja na napotitev na delo v Slovenijo, prihaja in odhaja tedensko, tako da praktično  ni v Sloveniji več kot 4 ali 5 dni skupaj. Prav tako ne bo presegel v letu 183 dni bivanja v Sloveniji. Za njegovo delo nam njegova matična firma izstavlja račun. Matična firma ni naša lastnica, je povezano podjetje (sestra).

Iz konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja med Estonijo in Slovenijo prilagam izsek treh členov, ki govorijo o doseženih dohodkih, ki imajo vir v Sloveniji. Iz 16 člena bi razbrala, da je lahko obdavčitev v Estoniji.  Prosila bi za postopek, kako pravilno ravnati, katere obrazce predložiti,  koliko dohodnine plačati itd.  Kar se tiče DDV na računu sem go. Urbanijo razumela, da nimamo pravice do odbitka.

Če mu plačujemo nastanitev, letalske karte in koristi službeni avto, pa je to boniteta, kot če bi bil naš zaposleni?


Izsek iz Konvencije

14. člen

SAMOSTOJNE OSEBNE STORITVE

 

1. Dohodek, ki ga dobi posameznik, ki je rezident države pogodbenice, iz poklicnih storitev ali drugih samostojnih dejavnosti, se obdavči samo v tej državi, razen če nima stalne baze, ki mu je redno na voljo v drugi državi pogodbenici za opravljanje njegovih dejavnosti. Če ima tako stalno bazo, se dohodek lahko obdavči v drugi državi, a samo toliko dohodka, kot se pripiše tej stalni bazi. Zato se šteje, da ima posameznik, ki je rezident države pogodbenice in biva v drugi državi pogodbenici v obdobju ali obdobjih, ki trajajo skupno več kot 183 dni v katerem koli obdobju dvanajstih mesecev, ki se začne ali konča v določenem davčnem letu, stalno bazo, ki mu je redno na voljo v tej drugi državi, in se dohodek, ki ga doseže iz zgoraj omenjenih dejavnosti v tej drugi državi, pripiše tej stalni bazi.
2. Izraz »poklicne storitve« vključuje še posebej samostojne znanstvene, literarne, umetniške, izobraževalne ali pedagoške dejavnosti kot tudi samostojne dejavnosti zdravnikov, odvetnikov, inženirjev, arhitektov, zobozdravnikov in računovodij.

15. člen

ODVISNE OSEBNE STORITVE

 

1. Ob upoštevanju določb 16., 18., 19. in 20. člena se plače, mezde in drugi podobni prejemki, ki jih dobi rezident države pogodbenice iz zaposlitve, obdavčijo samo v tej državi, razen če se zaposlitev ne izvaja v drugi državi pogodbenici. Če se zaposlitev izvaja tako, se lahko tako dobljeni prejemki obdavčijo v tej drugi državi.
2. Ne glede na določbe prvega odstavka se prejemek, ki ga dobi rezident države pogodbenice iz zaposlitve, ki se izvaja v drugi državi pogodbenici, obdavči samo v prvi omenjeni državi, če:
a) je prejemnik navzoč v drugi državi v obdobju ali obdobjih, ki ne presegajo skupno 183 dni v katerem koli obdobju dvanajstih mesecev, ki se začne ali konča v določenem davčnem letu, in
b) prejemek plača delodajalec, ki ni rezident druge države, ali se plača v njegovem imenu in
c) prejemka ne krije stalna poslovna enota ali stalna baza, ki jo ima delodajalec v drugi državi.
3. Ne glede na prejšnje določbe tega člena se lahko prejemek, ki izhaja iz zaposlitve na ladji ali letalu, s katerim podjetje države pogodbenice opravlja prevoze v mednarodnem prometu, obdavči v tej državi.

16. člen

PLAČILA DIREKTORJEM

 

Plačila direktorjem in druga podobna plačila ali prejemki, ki jih dobi rezident države pogodbenice kot član uprave ali katerega koli drugega podobnega organa družbe, ki je rezident druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi.

 

Odgovor:

Predpostavljam, da direktor (rezident Estopnije) opravlja v slovenski družbi funkcijo vodenja in zastopanja družbe. Dohodek iz poslovodenja (ki vključuje tudi nagrado za poslovodenje) nerezidentu Slovenije (rezidentu Estonije) ima vir dohodka v Sloveniji po Zakonu o dohodnini – ZDoh-2 (10. in 13. člen ZDoh-2), kar pomeni, da Sloveniji pripada pravica do obdavčitve teh dohodkov po ZDoh-2.

Enako velja po Konvenciji med Vlado  Republike Slovenije in Vlado Republike Estonije o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka:

Plačila direktorjem in druga podobna plačila ali prejemki, ki jih dobi rezident države pogodbenice kot član uprave ali katerega koli drugega podobnega organa družbe, ki je rezident druge države pogodbenice (Slovenije), se lahko obdavčijo v tej drugi državi, torej v Sloveniji (16. člen konvencije), pri čemer to vključuje plačila za upravljanje in nadzor družbe, ne pa tudi plačila za svetovalne oziroma druge funkcije v podjetju (v slednjem primeru se namreč vir dohodka presoja po 15. členu konvencije). 16. člen konvencije se uporablja le za dohodek direktorjev, ki ne izhaja iz delovnega razmerja.

 

Dohodek direktorja, izplačan na podlagi pogodbe o poslovodenju, je torej obdavčen v Sloveniji, in sicer ne glede na to ali je zavezanec rezident ali nerezident Slovenije oziroma ali je med Slovenijo in državo njegovega rezidentstva sklenjena mednarodna pogodba o izogibanju dvojnega obdavčevanja ali ne.

 

Navajate, da vam za delo direktorja njegova matična firma iz tujine izstavlja račun. V obravnavanem primeru gre za vprašanje pravne narave plačila funkcije poslovodne osebe družbe. Poslovodna oseba opravlja funkcijo vodenja in zastopanja družbe. Funkcijo vodenja in zastopanja pa lahko opravlja le fizična oseba in je le ta upravičena do plačila za opravljanje svoje funkcije. Pri tem je nesporno dejstvo: plačilo za opravljene storitve vodenja in zastopanja je vedno dohodek fizične osebe. Na podlagi navedenega lahko torej ugotovite, da za storitve vodenja in zastopanja družbe, ki je naloga poslovodne osebe, ne more izstaviti računa pravna oseba, v kateri je ta fizična oseba zaposlena. Davčni organ bi lahko navedeno izplačilo opredelil kot prikrit pravni posel in ga obdavčil po svoji dejanski vsebini kot je podrobneje opisano v nadaljevanju.

 

Družba z omejeno odgovornostjo je pravna oseba, ki ji je kot takšni priznana pravna sposobnost, ne pa tudi poslovna sposobnost. Zaradi tega družba z omejeno odgovornostjo za svoje »normalno« delovanje potrebuje organe, preko katerih izjavlja svojo voljo. Obvezen organ v vsaki gospodarski družbi je poslovodstvo, ki vodi posle družbe in jo zastopa. Član poslovodstva oziroma oseba, ki opravlja poslovodsko in zastopniško funkcijo, je direktor (poslovodja). Pravni temelj pridobitve pooblastila za vodenje poslov družbe in zastopanje je lahko zakon, lahko pa tudi imenovanje na to funkcijo v družbi. Pooblastilo poslovodji družbe z omejeno odgovornostjo za vodenje poslov družbe in zastopanje temelji, v skladu s 515. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) na imenovanju, ki ga opravi pristojen organ družbe (skupščine oziroma nadzornega sveta družbe, če je le-ta oblikovan).

Z imenovanjem določene osebe za direktorja se vzpostavi t.i. korporacijski položaj direktorja v družbi, ki je pomemben z vidika funkcioniranja družbe (kako oseba postane in preneha biti direktor, pristojnosti, obveznosti in odgovornosti osebe kot direktorja, ter razmerja direktorja do drugih organov družbe). Razmerje med družbo in direktorjem (opredelitev pravic in obveznosti) pa je predmet posebnega, lahko (praviloma) tudi pogodbenega, dogovora (t.i. pogodbeni položaj direktorja v družbi), ki se v teoriji označuje tudi kot t.i. »postavitev direktorja«.


Družba z omejeno odgovornostjo ima enega ali več poslovodij (direktorjev), ki na lastno odgovornost vodijo posle družbe in jo zastopajo (prvi odstavek 515. člena ZGD-1).


Pravna podlaga za delo poslovodje je običajno pogodba (t.i. pogodba o opravljanju funkcije poslovodje), ki se lahko sklene kot pogodba o zaposlitvi v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, lahko pa tudi kot druga oblika pogodbe, kot je na primer pogodba o poslovodenju (pogodba civilnega prava), za katero pa ne veljajo določbe slovenske delovne zakonodaje. Mogoči pa so tudi primeri, ko neka oseba opravlja funkcijo direktorja zgolj na podlagi imenovanja in v odsotnosti kakršnekoli pogodbe o nastavitvi (ne prejema nobenega plačila oziroma nagrade).

 

Za presojo davčnih učinkov plačil za delo do katerega je na podlagi pogodbe o poslovodenju upravičen poslovodja (direktor) so, glede na dejstvo, da je poslovodja fizična oseba, odločilne določbe ZDoh-2, in sicer v tistem delu, ki ureja obdavčitev dohodkov iz zaposlitve (35. do 45. člen ZDoh-2).


Plačilo, ki ga poslovodja prejme za vodenje in zastopanje družbe po pogodbi o poslovodenju (enako kot na podlagi pogodbe o zaposlitvi) se šteje kot dohodek iz zaposlitve, in sicer kot dohodek iz delovnega razmerja in se obdavči torej enako kot plača poslovodje, ki je z družbo sklenil pogodbo o zaposlitvi (primerjaj prvo točko drugega odstavka 37. člena ZDoh-2).

 

V davčno osnovo dohodkov iz naslova poslovodenja se ne všteva izplačilo potnih stroškov, ki je opravljeno do višine zneskov iz Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, ki določa najvišje zneske teh izplačil, od katerih ni treba obračunati dohodnine (44. člen ZDoh-2), če je izplačilo teh dohodkov tudi dejansko povezano s poslovodenjem.

Ob izplačilu dohodkov fizični osebi, rezidentu Estonije, je treba davčni odtegljaj obračunati v skladu s Pravilnikom o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu na ustreznem obrazcu REK (v vašem primeru REK-2).

 

Vsaka ugodnost, v obliki izdelka, storitve ali druge ugodnosti v naravi (primeroma nastanitev, letalske karte, uporaba službenega vozila v privatne namene, torej vse kar ne predstavlja povračila potnih stroškov), ki jo poslovodni osebi zagotovi delodajalec, je boniteta.



Nazaj

Priročnik Plače v gospodarstvu

Priročnik in portal vam zagotavljata:

  • stalno obveščanje o novi zakonodaji
  • poznavanje in razumevanje davčnega, računovodskega in pravnega vidika obračuna dohodkov fizičnih oseb – sprotne razlage zakonodajnih novosti, strokovna navodila in primeri iz prakse za pravilen obračun dohodkov v gospodarstvu, kot nadgradnja pri uporabi vaše programske rešitve;
  • natančne, pregledne informacije in pojasnila s konkretnimi primeri – za obračune na podlagi upoštevanja posebnosti zaposlenih