Sočasna zaposlitev v dveh državah članicah

12. 09. 2019

Vprašanje:

Delavka je zaposlena v Avstriji 25 ur na teden. Na kakšen način se lahko zaposli pri slovenskem delodajalcu? Gre za državljanko Slovenije s stalnim prebivališčem v Sloveniji.

Odgovor:

Delavka se lahko zaposli pri slovenskem delodajalcu za 15 ur na teden (zaposlitev do polnega delovnega časa) ali več ur na teden (zaposlitev nad polnim delovnim časom). Zavarovalna podlaga za zaposlitev pri slovenskem delodajalcu je 001.

Opravljanje dela ali dejavnosti v  dveh ali več državah članicah EU določa osnovna Uredba ES št. 883/2004. Ta določa, da se oseba, ki opravlja delo ali dejavnost v dveh ali več državah članicah EU hkrati vključi v obvezna socialna zavarovanja samo v eni državi članici EU. Osnovna uredba določa pravila, po katerih se določi zakonodaja, ki velja za obvezna socialna zavarovanja.


Če oseba stalno prebiva v Sloveniji in v njej opravlja znaten del dejavnosti (v konkretnem primeru 15 ur na teden oziroma 37,5 % pri zaposlitvi do polnega delovnega časa), je treba uporabiti zakonodajo Slovenije, kar pomeni, da se za zaposlitev pri tujem delodajalcu  vključi v obvezno zavarovanje v Sloveniji z zavarovalno podlago 115 - sočasna zaposlitev v drugi državi članici EU do polnega delovnega časa, tujemu nosilci zavarovanja pa predloži potrdilo A1, ki ga pridobi na ZZZS na podlagi pravilno izpolnjenega vprašalnika - Vprašalnik za izdajo obrazca A1.).  


Znaten del zaposlitvene dejavnosti«, ki se izvaja v državi članici EU, pomeni, da se tam izvaja količinsko znaten del vseh dejavnosti zaposlene, ki pa ni nujno glavni del teh dejavnosti. Znaten del aktivnosti predstavlja 25 % okvirnih meril, ki so v primeru zaposlitvene dejavnosti delovni čas in/ali osebni prejemki. Če je delež, ugotovljen med splošno presojo, nižji od 25 %, je to indikator, da se znaten del dejavnosti ne izvaja v zadevni državi članici. Pri ugotavljanju znatnega dela zaposlitvene dejavnosti se primarno upošteva delež delovnega časa, ki ga oseba porabi za delo v posamezni državi članici EU, podrejeno pa delež dohodka, ki ga oseba doseže s posamezno zaposlitvijo.[1]

Če gre za delo nad polnim delovnim časom po pogodbi o zaposlitvi s tujim delodajalcem (zavarovalna podlaga 113), je taka pogodba sklenjena po tujem delovnem pravu in se ne zahteva soglasje delodajalcev, ki zaposlujejo osebo do polnega delovnega časa, za vložitev prijave s podlago 113.


Zavezanec za prijavo zavarovanja in plačilo prispevkov je v tem primeru sam zavarovanec (torej delavka sama).

Obračun prispevkov za socialno varnost za zaposlene pri tujih delodajalcih se predloži FURS-u na obrazcu OPSVT.

Zavezanka mora obračun prispevkov za socialno varnost predložiti najpozneje do 15. dne v mesecu za izplačila, ki imajo datum izplačila v preteklem mesecu.

Obračun prispevkov za socialno varnost lahko zavezanka odda na dva načina:
    • elektronsko prek storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki kot lastni dokument,
    • osebno ali po pošti, in sicer na finančni urad, kjer je davčni zavezanec vpisan v davčni register.

Obračun prispevkov lahko predloži tudi na drugem ustreznem obrazcu, ki vsebuje vse podatke, ki so potrebni za izračun in nadzor pravilnosti izračuna prispevkov za socialno varnost, kot so predpisani na tem obrazcu.

Zavezanka (delavka) je dolžna predložiti FURS-u tudi  izpolnjen obrazec Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz  delovnega razmerja in pokojnine za rezidente, kjer napove dohodke, prejete iz tujine. Napoved mora predložiti v 15 dneh od dneva, ko je v davčnem letu prvič prejela dohodke iz delovnega razmerja. Taka napoved velja za celo davčno leto, razen kadar se dohodki zavezanke povečajo za več kot 10 odstotkov ali ko se za več kot 10 odstotkov spremenijo drugi pogoji, ki vplivajo na višino akontacije dohodka iz delovnega razmerja. Zavezanka je dolžna  ponovno vložiti napoved v 15 dneh od dneva, ko je prejela spremenjeno višino rednega mesečnega dohodka iz delovnega razmerja ali ko se spremenijo drugi pogoji, ki vplivajo na višino akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja, če ta sprememba znaša več kot 10 %.

V primeru, ko gre za neredne dohodke kot so npr. regres, božičnica, trinajsta plača in podobno, mora zavezanka napovedati tovrstne dohodke do 15. dne v mesecu za pretekli mesec.

Na podlagi vložene napovedi ji bo davčni organ izdal odločbo o višini akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve.

Davčni organ bo podatke o dohodkih iz zaposlitve ter druge dohodke, prejete iz tujine, ki jih davčna zavezanka napove med letom, upošteval pri sestavitvi informativnega izračuna dohodnine.

 



[1] Opravljanje dela ali dejavnosti v več državah članicah EU - določitev zakonodaje za obvezno zavarovanje file:///C:/Users/brigitao/Downloads/883%20Skupne%20usmeritve%20za%20izvajanje%20so%C4%8Dasnih%20zaposlitev%2020-03-2017%20(3).pdf

Nazaj

Priročnik Plače v gospodarstvu

Priročnik in portal vam zagotavljata:

  • stalno obveščanje o novi zakonodaji
  • poznavanje in razumevanje davčnega, računovodskega in pravnega vidika obračuna dohodkov fizičnih oseb – sprotne razlage zakonodajnih novosti, strokovna navodila in primeri iz prakse za pravilen obračun dohodkov v gospodarstvu, kot nadgradnja pri uporabi vaše programske rešitve;
  • natančne, pregledne informacije in pojasnila s konkretnimi primeri – za obračune na podlagi upoštevanja posebnosti zaposlenih