Delavka se lahko zaposli pri
slovenskem delodajalcu za 15 ur na teden (zaposlitev do polnega delovnega časa)
ali več ur na teden (zaposlitev nad polnim delovnim časom). Zavarovalna podlaga
za zaposlitev pri slovenskem delodajalcu je 001.
Opravljanje dela ali dejavnosti v dveh ali več
državah članicah EU določa osnovna Uredba ES št. 883/2004. Ta določa, da se
oseba, ki opravlja delo ali dejavnost v dveh ali več državah članicah EU hkrati
vključi v obvezna socialna zavarovanja samo v eni državi članici EU.
Osnovna uredba določa pravila, po katerih se določi zakonodaja, ki velja
za obvezna socialna zavarovanja.
Če
oseba stalno prebiva v Sloveniji in v njej opravlja znaten del dejavnosti
(v konkretnem primeru 15 ur na teden oziroma 37,5 % pri zaposlitvi do polnega
delovnega časa), je treba uporabiti zakonodajo Slovenije, kar
pomeni, da se za zaposlitev pri tujem delodajalcu vključi v obvezno zavarovanje v Sloveniji z zavarovalno
podlago 115 - sočasna zaposlitev v drugi državi članici EU do polnega delovnega časa,
tujemu nosilci zavarovanja pa predloži potrdilo A1, ki ga pridobi na ZZZS na
podlagi pravilno izpolnjenega vprašalnika - Vprašalnik za izdajo obrazca A1.).
Znaten
del zaposlitvene dejavnosti«, ki se izvaja v državi članici EU, pomeni, da se
tam izvaja količinsko znaten del vseh dejavnosti zaposlene, ki pa ni
nujno glavni del teh dejavnosti. Znaten del aktivnosti predstavlja 25 %
okvirnih meril, ki so v primeru zaposlitvene dejavnosti delovni čas in/ali
osebni prejemki. Če je delež, ugotovljen med splošno presojo, nižji od 25 %, je
to indikator, da se znaten del dejavnosti ne izvaja v zadevni državi članici.
Pri ugotavljanju znatnega dela zaposlitvene dejavnosti se primarno upošteva
delež delovnega časa, ki ga oseba porabi za delo v posamezni državi članici EU,
podrejeno pa delež dohodka, ki ga oseba doseže s posamezno zaposlitvijo.[1]
Če
gre za delo nad polnim delovnim časom po pogodbi o zaposlitvi s tujim
delodajalcem (zavarovalna podlaga 113), je taka pogodba sklenjena po tujem
delovnem pravu in se ne zahteva soglasje delodajalcev, ki zaposlujejo osebo do
polnega delovnega časa, za vložitev prijave s podlago 113.
Zavezanec
za prijavo zavarovanja in plačilo prispevkov je v tem primeru sam zavarovanec
(torej delavka sama).
Obračun
prispevkov za socialno varnost za zaposlene pri tujih delodajalcih se predloži
FURS-u na obrazcu OPSVT.
Zavezanka
mora obračun prispevkov za socialno varnost predložiti najpozneje do 15. dne v
mesecu za izplačila, ki imajo datum izplačila v preteklem mesecu.
Obračun
prispevkov za socialno varnost lahko zavezanka odda na dva načina:
• elektronsko prek
storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki kot lastni dokument,
• osebno ali po
pošti, in sicer na finančni urad, kjer je davčni zavezanec vpisan v davčni
register.
Obračun prispevkov lahko predloži tudi na
drugem ustreznem obrazcu, ki vsebuje vse podatke, ki so potrebni za izračun in
nadzor pravilnosti izračuna prispevkov za socialno varnost, kot so predpisani
na tem obrazcu.
Zavezanka
(delavka) je dolžna predložiti FURS-u tudi
izpolnjen obrazec Napoved za odmero
akontacije dohodnine od dohodka iz
delovnega razmerja in pokojnine za rezidente, kjer napove
dohodke, prejete iz tujine. Napoved mora predložiti v 15 dneh od dneva,
ko je v davčnem letu prvič prejela dohodke iz delovnega razmerja. Taka napoved
velja za celo davčno leto, razen kadar se dohodki zavezanke povečajo za več kot
10 odstotkov ali ko se za več kot 10 odstotkov spremenijo drugi pogoji, ki
vplivajo na višino akontacije dohodka iz delovnega razmerja. Zavezanka je
dolžna ponovno vložiti napoved v 15 dneh
od dneva, ko je prejela spremenjeno višino rednega mesečnega dohodka iz
delovnega razmerja ali ko se spremenijo drugi pogoji, ki vplivajo na višino
akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja, če ta sprememba znaša
več kot 10 %.
V primeru, ko gre za neredne dohodke kot so npr.
regres, božičnica, trinajsta plača in podobno, mora zavezanka napovedati
tovrstne dohodke do 15. dne v mesecu za pretekli mesec.
Na podlagi vložene napovedi ji bo davčni organ izdal
odločbo o višini akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve.
Davčni organ bo podatke o dohodkih iz zaposlitve ter
druge dohodke, prejete iz tujine, ki jih davčna zavezanka napove med letom,
upošteval pri sestavitvi informativnega izračuna dohodnine.
[1] Opravljanje
dela ali dejavnosti v več državah članicah EU - določitev zakonodaje za obvezno
zavarovanje file:///C:/Users/brigitao/Downloads/883%20Skupne%20usmeritve%20za%20izvajanje%20so%C4%8Dasnih%20zaposlitev%2020-03-2017%20(3).pdf